ponedeljek, 27. februar 2012

18., 19. in 20. dan: Sydney, South coast

V soboto je imela Minka delavnico Family constelation v Oxford falls parku, blizu Collaroya. Bilo nas je 22, delavnica pa je bila zanimiva. Prišli so ljudje z različnimi težavami, predvsem s svojo preteklostjo, povezano z njihovimi družinami. Meni je bilo fascinantno predvsem to, ko smo se šli določene vaje, da so ljudje, ki so me prvič videli, nekako dojeli, kaj jim želim povedati, ko sem se samo premikala okrog njih. 
Proti večeru sva se vrnili domov, obe zelo izmozgani, pa sva šli na večerno plavanje, da dobiva nekaj energije nazaj.
Popadali sva v posteljo in noč je bila prekratka, saj sva šli v nedeljo do južne obale, kjer stanuje moj bratranec Boris z družino. Kmalu, ko sva zapustili Sydney, me je Minka posadila za volan in vozila sem najprej po avtocesti, nato pa tudi še po ulicah kraja, kjer smo se ustavili. Ker sva startali že ob 6h zjutraj, sva najprej poiskali kavo in šele nato odpeljali do Borisa. 
Napokali smo stvari v avtomobile in šli najprej do svetilnika, kjer pa je žal začelo deževati in vrnili smo se odmov, kjer so nas čakali že vsi Robertovi. Skupaj smo šli iskat piknik mesto, imeli smo srečo, da je bil ravno eden še prost.




Tukaj imajo ob obali mestne piknik prostore, kjer so pod streho električni žari in ga lahko vsak uporablja. Pogoj je le, da za sabo seveda pospraviš. Vrhunsko, vam rečem. In vse je staro že nekaj let, pa vse še dela in vse je ohranjeno. Ali si predstavljate pri nas, kako bi se hitro našli vandali in vse uničili?
Proti večeru sva zapustili južno obalo, vozila sem jaz. Kar zanimivo, kako hitro s ečlovek navadi voziti po levi strani. No, nekajkrat mi je uspelo vključiti brisalce namesto smerokaza, ampak tudi to sem proti Sydneyu že obvladala.
Do Collaroya pot vodi skoraj čez center Sydneya, zato sem prvič vozila tudi v tunelu pod morjem in Harbour Bridgem. Še bolj vrhunsko. Da ne govorim o vožnji mimo letališča, kjer letala pristajajo skoraj v morju in se na vzletno pisto peljejo po nadvozu nad avtocesto. Ustavili sva se še v mondenem predelu Sydneya Wooloomoolooju na pici z rakci. Ja, Andrej, prav si prebral, z rakci! Pa prav dobra je bila.





Današnji dan sem izkoristila za obisk živalskega vrta Taronga. Kaj posebenga povedati niti nimam, živali imajo ogromno prostora, razgled na Sydney je fantastičen, vstopnina pregrešno visoka - 44$. Če bi se želela slikati s koalo ali žirafo, bi me prišlo dodatnih 57$. Ja, ni kaj, zaslužiti znajo. V živalskem vrtu greš težko mimo trgovine s spominki, saj so kar 3. Ni variante, da vse zgrešiš. Ogledala sem si show s tjulni, trajal je 20 minut. 





























Zdaj pa že planiram pot za naprej, ta teden se sigurno nekam spet premaknem in spet boste lahko vsak dan kaj brali.



2 komentarja: