2. dan: Sydney

Kljub slaabo prespani noči sem se kar zgodaj zbudila. Minka je bila tako previdna, da je sploh nisem slišala.

Najprej sva popili kavico in poklepetali, naredili nekaj načrtov za prihodnje dni, potem pa sem šla na vrt, ki ga je krasno uredila, napisat par vrstic in narediti plan za naprej.

Za zajtrk pa čisto svež mango! Ja, tukaj je ravno sezona manga. Vrhunsko!

Odpeljali sva se do najbližje avtobusne postaje in kupili karte v prvi trafiki.

Odpeljala sem se do čistega centra Sydneya, od tam odpešačila po glavni ulici do Harbour Darlinga, tam obiskala akvarij, mini živalski vrt in posedela v enen izmed tamkajšnjih mnogih barov. Coca cola 3,5 AUD. Naročam kar brez ledu, ker tako dobim več pijače v kozarec :).

Za kombinirano vstopnico akvarija, mini ZOO in stolpa sem plačala 60 AUD in jih prihranila 35. 

Ne moreš verjet kako so vsi prijazni, najbolj pa mi je bilo danes všeč, ko sem videla, da večina ljudi v čistem centru Sydneya za uniformo nima nekih zategnjenih polo majc in vročih hlač, pač pa navadne, ponavadi temno modre majice in kratke hlače. Toliko kratkohlačnikov pri nas ne vidiš niti sredi avgusta, ko je najbolj vroče.

V akvariju te zaposleni na vsakih nekaj metrov pozdravijo in kaj povprašajo.

Najbolj pogosti stavki so: "G'Day Mate! How are you?" " How is your day today?" in če pomisliš, da ti nič ne prodajajo, je dan popoln.

Ker je dan prerastel v nekoliko oblačnega in vetrovnega, sem iz preventivnih razlogov izpustila obisk Sydneyskega stolpa, saj mi vstopnica velja kar 30 dni in bom počakala na lepše vreme. S trajektom sem se odpeljala do glavnega pristanišča za trajekte Circular Quey, seveda pod znamenitim mostom Harbour in mimo Opere House, verjetno najbolj znanima objektoma v Avstraliji.

Sama Opera House od daleč izgleda najlepše, ko prideš blizu, je samo ogromna stavba, pokrita z navadnimi belimi ploščicami.

Trajekt do Manlyja je vozil malo več kot pol ure, vmes smo odpluli na bolj odprto morje, kjer je še bolj pihalo kot v centru. In ne boste verjeli, ko smo pripluli do valov, so nas po zvočniku opozorili, da se bo trajekt nagibal bolj kot običajno in če sedimo zunaj, nas vabijo v čakalnico, kjer bo vožnja nekoliko bolj udobna.

Od Manlyja sem za vožnjo z avtobusom do Collaroya porabila pol ure in še 10 minut peš in sem bila doma.

Še prej sem si ogledala domačo plažo, ki mi bo v prihodnjih dneh še kako prišla prav, če bo le vreme.

Kljub deževni napovedi upam, da bo vreme zdržalo. Čeprav je bilo danes v glavnem oblačno, me je sonce že dobilo.