Uf, kakšna noč je bila. Očitno vznemirjena zaradi novih podvigov nisem in nisem mogla zaspati. Deževalo je močno, zato sem morala zapreti okno za nekaj časa.
Takoj po jutranji kavici sva se spet odpravili na bazen na plavanje, preden bom prikrajšana za vse jutranje klepete ob kavici in plavanje.
Pogovarjali sva se spet o vsem možnem in nemožnem in se režali včerajšnjemu pripetljaju, ko sem preko klika želela plačati v nemčijo nek znesek in je bila potem cela hajka iz banke, ko so me želeli obvestiti, da plačilo ne gre skozi, ker sem označila, da nosim sama stroške nakazila. Od leta 2009 je drugače pri poslovanju z državami EU in ne morem izbrati te variante. Pa kako za vraga mi jo potem sploh ponujajo? Isto, kot če bi nekoga vprašala, če bi pivo, on bi prikimal, jaz pa rekla joj sori, že 3 leta piva ni več. Jao, jao…
Oblačila so se mi posušila, zato sem po tuširanju spakirala v mali kovček vse, kar bom potrebovala v naslednjih 15 dnevih.
Odpeljali sva se do Manlyja, kjer sem kupila karto za trajekt, pol ure do Circular Queya, nato karta za vlak in 20 minut vožnje do letališča za notranje lete (ali kar Virgin Australia terminal). Malo več kot eno uro sem bila prej na letališču, ker sem se čekirala že preko interneta, sem samo oddala kovček in počakala na izhodu. Kmalu so nam sporočili, da bo let imel več kot pol ure zamude. Namesto ob 14.25 smo vzleteli ob 15h. Pravijo, da v Avstraliji letala nimajo velikokrat zamude, ampak jaz sem nabasala že na drugo.
Danes so si pa privoščili kar 2 finti v levo tile Avstralci z mano.
Najprej so me pri vhodu v letalo presenetili in dali nov boarding pass. Ravno zato sem se čekirala preko interneta, da sem si izbrala sedež ob oknu, oni pa so želeli, da se presedem na notranji sedež. Sem bleknila, da želim sedež ob oknu in potem je bil moj prejšnji sedež spet prost. Ne moreš verjet. So mi rekli, da so me presedli, ker naj bi poleg mene sedeli otroci in da so predvideli, da želim udoben let. Halo??? Najdem svoj sedež in zraven mene pride še en dečko. Kje so bili otroci, nimam pojma. Kot sem rekla, finta v levo.
Vzlet je bil miren in hiter, sem ga posnela za Perota in njegovo mladež. Moj brat in oba moja nečaka so nori na letala in vse, kar je z njimi povezano, zato bodo posnetka verjetno zelo veseli.
Pogled na Sydney je bil čudovit in lahko sem slikala po želji.
Letalo je bilo čisto polno, mislim, da do zadnjega sedeža. Cena enosmerne vozovnice za dobre 3 ure leta je bila 280€. Ni bila najcenejša, ampak najbolj ugodna tudi kar se odhoda tiče. Lahko bi letela pol ceneje, ampak bi moral biti že ob 7h zjutraj na letališču, kar pa bi bilo težko uskladiti.
Leteli smo nad zvezno državo Queensland, ki so jo v zadnjem času zaznamovale poplave. Tudi z letala je bilo videti ogromno vode, nič kaj prijazne rjave barve. Pokrajina je bila zelena ogromno gozdov, travnikov in polj.
Ob pristanku sem premaknila uro za 1 uro nazaj, torej imamo sedaj le 9 ur razlike. Trenutno, ko to pišem, je tukaj ura skoraj 9 zvečer, pri vas pa bo vsak čas 12.
Ob izhodu z letala je vame udarila prava sopara, kot jo poznam iz potepanj po Aziji. Uf, to bo še zanimivo. In predvsem vroče in soparno.
Prtljaga je prispela takoj, moj kufer je bil spet med prvimi in oglasila sem se pri okencu Herz, kjer sem rezervirala avto za 2 tedna. Še druga finta v levo. Rezervirala sem Toyoto Corollo, dobila pa Forda fokusa. Res je v drobnem tisku pisalo, da se model lahko spremeni, odvisno pač od tega, kaj imajo na zalogi. Malo sem se pritožila, pa mi je prijazna gospa ponudila Toyoto Camry ali nekaj takega. Ker je bil avto večji, sem se vseeno odločila za Focusa. Mi je pa predlagala, da si grem avto ogledat in če mi ne bo všeč, naj pridem nazaj.
Ah, avto je čisto OK, sicer večji kot sem pričakovala, pa še eno dobro lastnost ima, smerokazi so na isti strani kot doma. Torej se moram spet drugače navaditi. Itak sem tkaoj, ko sem zavila s parkirišča, vključila brisalce.
S sabo sem vzela kar svojo teto Garmin (hvala mihec za Avstralijo – dela!) in jo namontirala. Vpisala naslov hotela, čakalo me je 7 km vožnje. Ha, nimaš boljšega. Čeprav me je bilo ob odločitvi, da najamem avto malce strah, sem si rekla: »Ja madonca, pa saj si prevozila že ne vem koliko kilometrov po Sloveniji in Evropi, celo Kubo prevozila, pa da ne bi zmogla tele urejene Avstralije?«
Hotel sem ubodla iz prve. Ustavila sem se na avtobusni postaji, ker je ob njej znak, da lahko ustaviš za 10 minut s prižganimi smerokazi. Prijavila sem se v hotel, vzela sem sobo s klimo, za 2 noči 130$. Ja, ceneje bi bilo, če ne bi bila sama, tako bom pa morala plačevati dvojno. Ker je tukaj res soparno, sem vzela sobo, kasneje bom pa verjetno tudi v kakšnih skupnih sobah imela samo posteljo.
Hotel ima bazen, sem si ga takoj ogledala, da bom zjutraj vedela kam odtavati na plavanje.
Pospravila sem stvari v sobo in se odpravila po mestu. Cairns sicer ni veliko mesto, vse se dogaja na mestni promenadi Esplanades (na tej ulici je tudi moj hotel Belview). Ker je kopanje v morju nevarno zaradi veliko meduz, imajo sredi mesta umetno laguno, velik bazen, ki je seveda brezplačen. Zvečer je bilo še kar živahno tam.
Našla sem trgovino in nabavila 2 zajtrka in pijačo. Za 3l vode, 1,5l pomarančnega soka, 2 kosa neke role s šunko in sirom, 1l mleka in 1 čips sem odštela 22$. Še vedno manj kot če bi šla 2x kam ven na zajtrk.
Za večerjo sem se odločila za pico in pivo, tako klasično varianto. Stalo me je 23$. Pica je bila zanič, zato sem se že odločila, da jutri poskusim s kalamari ali čem morskim, če sem že ob morju.
Tako, pa sem spet na poti. Zaenkrat je fino, zdaj sedim zunaj za mizo in pišem, eni modeli gledajo nek film, drugih pa tukaj ni. Ker je bolj izven sezone, saj je vreme zelo spremenljivo, ravno monsunsko obdobje, tudi turistov ni. Malo se menda bojijo poplav, malo jih pa ne vleče v dež.
Bom jutri povedala, ko bom tukaj cel dan, kako je s tem vremenom. Rezervirala sem izlet do Velikega koralnega grebena, kjer bomo snorklali. Menda dobimo tudi neke obleke, da bomo zaščiteni pred soncem in meduzami. Upam, da si lahko izposodim kakšen podvodni fotoaparat, da bom lahko slikala.
Sem vas malo presenetila, a ne? Kolebala sem med turo po vzhodni obali in odhodom na Fiji, pa sem si rekla, da bom najprej kaj Avstralije videla, potem pa mogoče odletela še za 1 teden na Fiji. Najprej sem se nekaj dni odločala med različnimi ponudniki 14 dnevne ture, ampak bolj ko sem brala programe, bolj mi ni bilo všeč, ker je bilo ogromno ustavljanja na surferskih plažah, cene pa so bile podobne, okrog 2400$ brez hrane, le kakšen zajtrk sem ter tja. Pismo, sem si rekla, za ta denar pa dobim avto in še vse ostalo. Najem avta za 14 dni z zavarovanjem v primeru nesreče me je na koncu prišel okrog 1000$, kar je 800€. Ni vrag, da še kaj več vidim na poti, saj se lahko ustavim kjer želim. Ker so hoteli in hostli v glavnem prazni, lahko to urejam sproti in se ustavim tam, kjer mi bo všeč. Dnevno bom prevozila povprečno okrog 300km. Tak je približen plan, kako mi bo šlo, boste pa sproti brali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar