Ponedeljek in torek sta bila dneva, ko se ni praktično nič konkretnega dogajalo. Meni se je malo mešalo, ampak sem pa preživela, kar je najvažnejše.
Za ponedeljek sicer ne morem reči, da je bil precej običajen dan, saj sva zjutraj vstali že ob 4h in čez 20 minut že drveli proti letališču. Nekje na poti je Minko prevzela njena kolegica, jaz pa sem se vrnila domov, direktno nazaj pod toplo odejo.
V Sydneyu in okolici se počasi pripravlja na jesen in le ta se je resno lotila svojega dela. Temperature dnevno padajo in večino dni vsaj malo dežuje. Tako me je ob 9h zjutraj zbudilo kapljanje dežnih kaplic na okno moje sobe in še kukabare so se začele dreti direktno pod oknom, kot bi želele imeti ravno takrat vrhunsko zabavo. Po mojem so prav na kup letele. Če imate možnost, si na internetu najdite kakšen zvočni posnetek dretja kukabar, da boste vedeli o čem govorim. Saj kot ptiči so mi res všeč, ampak njihova govorica je pa pod kritiko.
Minka je šla za cel dan v Melbourne na nek organizacijski sestanek (čisto je divja, res!) in dan sem imela sama zase. Ker je celo dopoldne močno deževalo, nisem imela nobene želje pohajkovati naokoli, zato sem se parkirala pred računalnik in pregledala fotke in s tem še enkrat podoživela tole moje potepanje. Zdelo se mi je, da sem bila v Uluruju že 100 let nazaj.
Okrog 12h se je le zjasnilo in skočila sem v kopalke, pograbila brisačo in se odpeljala v Narrabean do bazena. Odplavala sem nekaj dolžin in se malo martinčkala na prijetnem soncu, dokler ni začelo tkao pihati, da me je začelo zebsti. Voda je bila že hladna, ampak ko enkrat skočiš, ni problema 1 uro plavati. Zunaj je potem druga pesem. V bazenu smo plavali samo 3.
Na poti domov sem se ustavila v trgovini, kupila papriko in paradižnik (ki ima okus po paradižniku!) in še malo šunke za med solato. Saj veste, pri meni mora biti nekaj mesa vsaj blizu če ne že čisto zraven.
Zvečer se je Minka vrnila, jo je pripeljala kolegica, zato mi ni bilo treba biti taksist. Pa ravno dobro sem se navadila tele vožnje po Avstraliji in že na splošno rada vozim.
Kmalu sva zaspali, saj naju je po klepetu premamila utrujenost in zaspanost.
V torek zjutraj sem seveda vstala že ob 7h, saj je bilo spanca dovolj. Minka je imela čez cel dan kliente, zato sem se okrog 10h pobrala proti avtobusni postaji in do Manlyja, od tam pa na Shelly beach. Madonca je bila mrzla voda. Ko sem Minki razlagala, da mi je krema na koži v vodi zmrznila, se je do solz nasmejala. Ja, če je pa res! Tako mrzla je bila. No, ampak mene mrzla voda ni še nikoli ustavila, da ne bi parkrat zamahnila. Na plaži niti ni bilo veliko ljudi, morje je bilo mirno in čisto in težko bi bilo vse to samo opazovati, seveda sem šla v mrzlo vodo (mogoče jih je imela 19, Bohinj je mlakuža proti temu morju!).
Okrog 4h sem zaključila z branjem in plavanjem in se vrnila peš do Corsa, kjer so tudi trgovine. Današnji dan sem se namreč odločila nameniti šopingu. V Quicksilver trgovini se mi je seveda skoraj zmešalo od tako dobrih artiklov, pa še znižanje so imeli. Ampak sem se zadržala in nabavila le nekaj malenkosti za nečaka. Nasproti je bila trgovina Billabong, pa rajši nisem zavila, je bilo čisto dovolj. Nabavila sem spominke, k sreči je teh trgovin res milijon, skoraj na vsakem vogalu in vse prodajajo približno enako robo po enakih cenah.
Domov sem se vrnila z busom in si naredila solato za pozno kosilo.
Vsaka na svojem računalniku, kot dve obsedenki, sva preživeli večer in se režali vsem možnim dogodivščinam in opaženim situacijam v najinem vsakdanu.
Jutri greva v Blue mountains in obeta se hladnejše vreme, zato moram pametno spokati in premisliti kaj vse naj vzamem s sabo. Sicer imam samo 1 pulover, ampak imam nekaj srajc in moram pokombinirati, da bom lahko nase navlekla čim več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar