Spet dež… Pa za vraga, a se ne morem enkrat prebuditi v sončno jutro? Saj sem sredi poletja tukaj, no!
Moja prva postaja danes je bila bolnišnica za koale v Port Macquariu. Mesto je kar veliko, vendar razen plaže in marine ni drugega. Zasledila sem v Lonliju, da tukaj obstaja ta bolnišnica in odločila sem se, da jo obiščem. Sredi gozd parkirišče in ob parkirišču ogromno evkaliptusov. Na vsakem od njih pa koala. Lahko se sprehodiš med prostori, ki jih imajo koale in ko sem se vrnila na začetek, sem opazila, da se je ena od njih ravno prebudila – Jenny. Kar gledala sem jo in ona mene. Čez 10 minut se pripelje starejši gospod in pove, da je veterinar in da on skrbi za obolele koale. Jenny, koala, s katero sva se opazovali, je zelo bolna, najverjetneje ne bo preživela. Čudil se je, da je že tako dolgo budna, saj je izčrpana od vseh pregledov in vzeli so ji že veliko krvi za raziskave. Je rekel: »očitno čuti pozitivno energijo, drugače te ne bi opazovala tako dolgo.« Sem se počutila kot pav… Sva se še pogovarjala, v bolnici imajo trenutno 87 koal, letno jih prevzamejo okoli 200. Največkrat so koale žrtve prometa in drugih živali. Veliko koalam amputirajo kakšen ud in take potem podarijo kakšnemu živalskemu vrtu. Ostale, ki so samo udarjene, pozdravijo in vrnejo v naravo.
Res se mi je zdelo lepo, da tako skrbijo za živali. Najbolj se mi je dopadel rešilec, na katerem je pisalo KOALA AMBULANCE.
Moj naslednji postanek na današnji kar 560km dolgi poti je bil v Nelson bayu, kjer sem obiskala tetino prijateljico Joan, s katero sva se spoznali, ko je bila v Collaroyu na obisku. Res fajn ženska s prekrasno hišo z vrtom in bazenom ter pogledom na morje. Malo sva poklepetali in ko sem ji pojamrala, da na svoji 3500 km dolgi poti nisem videla niti enega kenguruja ob cesti, me je napokala v avto in odpeljali sva se do bližnjega golf igrišča. Samo po 50 korakih zagledam celo gručo kengurujev. Joj, a zadnji dan? Seveda sem bila zadovoljna, ampak nisem še čisto zadovoljena. Nisem jih videla iz avta in pika!
Darinka, si predstavljaš igranje golfa s kenguruji? Jaz si, pa tebe tudi.
Šli sva še v lov za koalami, ampak s temi nisva imeli sreče. Sem pa srečala 3 kukabare, ki se danes niso drle, le radovedno opazovale.
Ob 4h sva se poslovili in odpeljala sem se naprej proti Sydneyu in Collaroyu. Pacific highway večinoma tropasovnica, Garmin me je pripeljal točno do mojega začasnega doma v Avstraliji.
S teto sva šli v najin lokal Barbuto na pico in počasi domov.
Super pot, z lahkoto bi se še vozila. Naslednjič bom drugače zastavila, sedaj, ko vem kako je na cesti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar