Čeprav sem imela danes resen namen, da bom šla zjutraj na plavanje, mi je mati narava poslala opozorilo, da to ne bo šlo. Minka je šla sama in je bila navdušena. Morje v bazenu je še dokaj toplo in plavanje je res super v mirni in čisti vodi.
Dopoldne sva imeli opravek pri lokalnemu šlogarju. Minka me je za poslovilno darilo peljala k njemu, ker sva se pred parimi dnevi nekaj režali na ta račun in sem rekla, da enkrat bi pa šla k šlogarci. Pri njej klikerji tako hitro delajo, da je že imela telefon v roki in ga poklicala kdaj lahko prideva.
Najprej je sprejel mene za dobre pol ure. Glede na podatke je hitro izdelal astrološko karto, nato pa je začel govoriti. Madonca, kako me vedno znova prevzame, da ti astrologi vedo toliko stvari o meni. Skratka, vsega ne bom pisala, samo najbolj presenetljive ugotovitve. Takoj mi je rekel, da sem nemirnega duha in da ne znam in ne morem živeti brez potovanj. Aja? Bejž!
Menda bom do konca leta še potovala, vendar takrat v moški družbi, s katerim ne bo nič romance. Ah, ja… Fantje, v vrsto, kdo bi kam šel? Saj bi punce vzela, ampak ve niste v mojih kartah!
No, to se mi je pač najbolj dopadlo. Drugega ni nič tako posebnega, kar je zadel moj karakter in odnos do ljudi in dela, to je pač nekaj, kar tudi vi že veste. Aja, pa težav s holesterolom nimam hehe. Fino, a ne?
Ko je Minka končala, sva šli še po prodajalni s čevlji in vsaka nekaj nabavili. Jaz spet znižane poletne Merrelke, ker bi bil smrtni greh, če jih ne bi kupila.
Popoldan sva pa enostavno morali še k Wolfgangu na kengurujev burger, saj mi je moj astrolog povedal, da je to najboljše meso zame. Ah, ko bi on vedel, da mi je trenutno res najbolj všeč!
Wolfgang, lastnik restavracije, je bil tam in prav lepo naju je pozdravil. Simpatičen fant, ni kaj. In tako je bila najina porcija, razdeljena sicer na 2 dela, spet večja od drugih in obe sva se z 1 jedjo res pošteno najedli.
Do Blue mountains sva morali najprej priti na avtocesto, kar je seveda prvovrsten izziv, ker se je potrebno peljati skoraj čez cel Sydney. Ampak zdaj sem pa že tako vajena, da sploh ni bil problem.
Nekako sem si mislila, da so Blue mountains pač neke planine, do katerih se pride po cesti »kot na Vršič«. Seveda sem ves čas pričakovala, da bomo zapeljali v kakšen hrib, ampak to se ni zgodilo. Kar naenkrat z avtoceste pač zaviješ in nekaj metrov naprej so že Modre planine.
Ustavili sva se v Leuri, prekrasnem mestecu, kjer imajo ob glavni ulici še bolj krasne butične trgovinice. Minka je šla kupit darilo v papirnico in meni se je kar mešalo. Skoraj kot bi alkoholika peljala v vinsko klet. Sem se komaj zadržala, da nisem postala lastnica kakšnega luškanega blokca in nekaj svetlečih in nenavadnih svinčnikov. Nekako mi cene niso bile blizu hehe.
Minko sem odložila v nekem naselju, kjer bo v naslednjih 3 dneh pomagala pri neki delavnici, jaz pa sem se odpeljala do Katoombe, nekem središču Modrih planin. Direktno sem šla do razgledišča Treh sester.
To področje se imenuje Modre planine iz posebnega razloga. Obdajajo jih namreč evkaliptusovi gozdovi. Ozračje Modrih planin je tako nasičeno z milijoni oljnih kapljic, ki jih v atmosfero izločajo evkaliptusova drevesa. Ko iz oddaljenost pogledamo proti planinam ali v daljavo, zaradi tega vse v daljavi vidimo modro.
Tri sestre so po eni verziji legende nastale takole: 3 prelepe sestre Meehni, Wimlah in Gunnedoo, ki so živele v dolini Jamison in pripadale ljudstvu Gundungurra, so se zaljubile v 3 brate iz sosednjega ljudstva Dharruk. Poroka med njimi je bila prepovedana z zakonom plemen.
Bratje so bili vojščaki in so se odločili, da dekleta ugrabijo. Plemenska vojna zaradi deklet je prisilila modreca Kuradjurija, da je spremenil sestre v kamen. Nameraval jih je ponovno spremeniti v človeška bitja, ko bi nevarnost ugrabitve prešla in ko bi se vojna končala. Na žalost je bil Kuradjuri ubit v bitki in do danes še nihče ni bil sposoben prekiniti urok in sestre spremeniti nazaj v njihovo naravno obliko.
V Katoombi sem našla sobo v motelu, kjer imam v sobi klimo z gretjem. Zunaj je namreč samo še 14 stopinj in topla soba mi bo ponoči še kako prav prišla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar