Zajtrk je bil tokrat vključen v ceno prenočišča, kljub temu pa so me čakali toast, maslo in marmelada. Jao, jao…Kje so kakšna jajca????
Na poti proti Canberri, ki je od Katoombe po gorskih poteh oddaljena dobrih 300km, sem se ustavila na nekaj razglediščih. Vsa so, kot že prej po ostali Avstraliji, lepo urejena in ni redko, da nosijo ime po kakšnem zaslužnem planincu, raziskovalcu ali pa le prebivalcu tamkajšnega kraja. V Avstraliji pokopališča, kot jih poznamo mi, niso najbolj razširjena, ljudje si večikokrat zaželijo, da njihov pepel potrosijo na njihovem najljubšem kraju, tam pa potem postavijo majhno spominsko ploščo, klopco z njihovim imenom, kamen z napisom, ki gleda na kanjon,…
Pot do Canberre je bila predvsem zanimiva. Nisem mogla dojeti, da je bila omejitev hitrosti 100km/h, ko pa so se ceste komaj še držale skupaj. Veliko lukenj in predvsem ovinkov. Ni variante, da se celo pot voziš 100! Na kakšnih 200km ni bilo skoraj nobene vasi, da bi se lahko ustavila na WCju ali kavi, kaj šele, da bi tankala (če bi morala, ampak meni ni bilo treba!). Samo samotne kmetije, ogromne črede ovac in krav in evkaliptusov, da se ti zmeša.
Pred Canberro sem na lepem sredi polja naletela na večji kraj Goulburn. Yeah, McDonalds! In končno spet kava, da se jo da spit. Pa brezplačen wifi.
Malo sem si oddahnila, nato pa ob jezeru George po Federal highway do Canberre. Ustavila sem se na turističnih informacijah, rezervirala sobo v nekem lodgu in se najprej povzpela do vrha Aislie, od koder se krasno vidi na glavno mesto Avstralije, Canberro.
Soba v Victor Lodgu je bolj osnovna, kopalnice imamo skupne, vendar v mojem štuku menda ni veliko žensk, zato ne bo gužve. Upam. Dobra stran, da nimaš kopalnice v sobi je, da ti ne morejo po sobi lezti ščurki. Ok, torej bom to noč mirna, mislim pozitivno, mislim pozitivno…
Canberra je politično in diplomatsko središče, z vsega skupaj manj kot 400.000 prebivalci, zto so prenočišča draga. Moja soba je s 116$ med cenejšimi. Imam pa tudi zajtrk vključen. Juhuhu, jutri spet toast, gremo stavit???
V Avstraliji vse kulturne in turistične znamenitosti zapirajo že ob 5h in danes sem bila prepozna za obisk kakšnega spomenika ali muzeja. Vseeno pa sem se zapeljala do Cookovega vodometa, ki seveda ni več deloval, bom jutri poskusila še enkrat. Menda je vodomet visok 147m.
Razgled na nacionalno knjižnico je bil fantastičen, tudi gladina umetnega jezera Burley Griffin je bila mirna in malo sem se sprehodila po parku.
Sonce je počasi zahajalo, zato sem izkoristila svetlobo in se odpeljala še na Telstra stolp na Black mountain. Razgledna ploščad se sicer nahaja na 860m nadmorske višine, pogled na glavno mesto Avstralije je pa bolj boren, saj je mesto resnično majhno. Če ga primerjam s Sydneyem – ne, ne morem, ni primerjave.
Ime Canberra izhaja in jezika Aboriginov, ljudstva Ngunnawal in pomeni »kraj srečanja« - Kanberra. Po pripovedovanjih so se tukaj dogajala množična srečanja ljudstev in sicer vsako leto v času Bogong. Tako kot večina Aboriginskih ljudstev, so tudi Ngunnawali utrpeli nasilje nad njihovim načinom življenja, ko so v te kraje prišli prvi Evropejci okrog leta 1820, vendar jim je v zadnjem času uspelo celo povečati prebivalstvo.
Leta 1901 so avstralske ločene kolonije postale zvezne države. Večno rivalstvo med Sydneyem in Melbournom, katero mesto je večje in bolj glavno, je pripeljalo k ustanovitvi novega mesta, na področju med obema rivaloma. Mesto se je začelo ustanavljati in širiti leta 1908.
Nekoč je bila Canberra le malo večja ovčja farma na robu reke Molonglo. Ameriški arhitekt Walter Burley Griffin je zmagal na mednarodnem tekmovanju za načrt mesta. Tako je iznašel moderno mesto z nizkimi zgradbami, z najpomembnejšimi ustanovami, zgrajenimi ob jezeru, ki se danes imenuje prav po njem.
V mestu se nahaja večina državnih političnih zgradb – parlament, War memorial – literarnih in umetniških zakladov – državna univerza, Narodna galerija, Narodni muzej, Narodna knjižnica – in seveda Vrhovno sodišče države Avstralije.
Ceste so speljane v nekem krogu, v vodiču je lepo napisano: Ceste v Canberri so tako vijugaste kot je vijugast odgovor politika na neposredno vprašanje.
Jaz sicer nisem imela nobenih težav, teta Garmin me še vedno zelo lepo vozi tudi po glavnem mestu Avstralije.
V hotelu res ni večiko žensk, sem pa zato srečala same Arabce. Upam, da me ne ugrabijo ponoči hahaha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar